niki -> Јас сум бебе, сакам да цицам (20.9.2009 11:02:12)
|
Vo posledniot mesec dena od prilika kerka mi ja fakaat momenti koga ke pocne da vika: Jas sum malo bebe, mamo daj mi da cicam. Ke dojde i ke mi legne vo race, ke ja svrti glavata kon mojata grada i preku bluza demek cica, nekoja minutka ke posedi taka i ke izbega i taka nekolku pati vo denot. Od ona sto sum go citala vakvi reakcii se voobicaeni kaj postari decinja koi dobile bratce ili sestrice i poradi noviot clen vo semejstvoto i nesugurnosta sto ja cuvstvuvaat, na toj nacin go baraat vnimanieto na roditelite, voglavno od majkata. No kaj nas takva promena nema, nemame bebe, nitu sum trudna nitu pak planiram vo skoro vreme. Toa me zbunuva i se prasuvam sto bi mozelo da predizvika vakvo odnesuvanje i kako jas da postapam. Dosega ja toleriram i i ja ispolnuvam zelbata i vikam deka e bebe, ke ja gusnam i cekam da ja pomine fazava, arno ama nikako da ja pomine. Imala li nekoja od vas vakvo iskustvo i kako se spravivte so toa?
|
|
|
|