Jas dva pati se poragam vo Sistina, ednas vo starata, ednas vo novata bolnica.
Moram da kazam deka ima ogromna razlika. Starata bolnica nekako bese mnogu pointimna, poorganizirana, se ti bese na dofat i sekoj ti bese na raspolaganje... Sega vo novata bolnica, ne deka ne sum zadovolna, daleku od toa, no sepak se oseka ogromna razlika - po pola saat cekas sestra da go donese bebeto, uste pola saat ja cekas da go zeme (ako ne te zaboravi vo megjuvreme), po nekolku pati gi baras za ketonal da ti donesat (povtorno te zaboravile), majka mi prasala dole na pult kade treba da odi za da me poseti, a taa na pult i rekla, "pa ne znam kade e kerka vi, moze gore, a moze i ja simnale vo soba, pa ne znam kade tocno e sega... odete barajte ja..."
Sepak, moram da gi pofalam za uslovite, cistotata, tecnostite i ishranata koja mnogu ti trebaat vo tie momenti, i sekako najmnogu od se, ljubeznosta. I pokraj toa sto sest pati sum se javila da viknam sestra, i sest pati me zaboravila, koga ke mi dojde takva nasmeana i ljubezna i spremna da pomogne bez razlika sto ja cekaat uste na deset drugi mesta, ednostavno nemam srce da i se naljutam, tuku samo ke i se zablagodaram.
_____________________________
There are no strangers, just friends you haven''t met yet!