|
Дечка -> RE: Лапароскопија, отстранување на цисти (13.6.2012 13:59:25)
|
Inace vo istrazuvanjata objaveni vo oxford medical journal procitav mnogu za site problemi sto mozat da nastanat so stimulacija i so invitro. Tie ne se golem procent ama sepak gi ima dovolno. Mene prethodna maticna mi bese Nadica Gerovska i pred da prekine so fondot ja prasav okolu ova i ona kaza deka vo makedonija veke se gledaat posledici od ovie metodi ama za toa ne se zboruva javno. Konkretno zboruvavme za nevoobicaeni defekti vrz fetusot i toa vo makedonija go imalo ama koga ke se rodi defektno dete so invitro nikoj ne kazuva deka e od invitroto. Na dve nejzini pacientki decata se so neizleclivi problemi. A dve ne e mal procent, ako se znae deka ne moze da e bogznae kolku golem brojot na pacientki sto gi ispratila na invitro.
Danski studii pokazale deka zenite stimulirani za invitro, duri i od ednas, vleguvaat vo rizicna grupa za rak na jajnici. Toa e nekoj neinvaziven rak koj se zadrzuva samo na jajnicite. Kaj niv invitroto se upotrebuva podolgi godini od kaj nas i zabelezale znacitelno zgolemen broj na pacenti so ovaa bolest, a doagale od grupata zeni sto imala invitro. Jas se prasuvam dali invitro bez stimulacija ne e podobar izbor. Moze invitro so priroden ciklus ili malku stimuliran ciklus, na primer so klomifen. Pomal broj na embrioni, ama em ne e mnogu skap em e pozdrav. Ionaka so drzavno invitro im se plaka na klinikite uste 500 evra za dopolnitelni lekovi. A site se zalat deka koga e drzavno privatnite kliniki fuserski rabotele. Ova za plakanjeto i za losata rabota nekolku drugarki mi go kazale. Ima uiste eden metod bez stimulacija. Vidov deka go ima vo remedika, bi trebalo i kaj drugite. Se vika IVM - invitro maturation. Se stimimulira zenata do odreden stepen i potoa se vadat taka polusozreani jajce kletki i pocnuvaat da se hranat vo labaratoriski uslovi duri ne sozreat. Vo invitroto najopasna e taa krajnata inekcija - trigger shot, a so ova se izbegnuva. I ovoj metod e poevtin od klasicno invitro, treba da se razgovara so lekarite.
Vtoro istrazuvanjata za posledici vrz fetusot isto ne se najpozitivni. Onie voobicaeni sindromi za koi sme slusnale se zgolemuvaat 3-5 pati. Tie i onaka se malku, pa i ovoj procent ne e strasen, ama ostavil vpecatok vo istrazuvanjeto. Ima i dopolnitelni defekti.
Kako najnepozelen, a cest (vo toj mal procent) go kazuvaat detski rak na bubrezi. Jas koga procitav prvpat slusnav za toa i za glava se fativ. Sepak bese oficijalno i priznaeno istrazuvanje. Posle najdov i konferencii na taa tema. Ovakvi defekti se javuvaat zaradi tecnosta vo koja rastat embrionite. Taa im ovozmozuva da rastat ama ne e sosema bezbeda, hemikalijata na nekoj nacin im smeta. Ne uspeva celosno da ja zameni prirodnata sredina. Postojat 3 metoda koi mozat da ja zamenat ovaa tecnost t.e. embrionot se vraka vo teloto. Prvite 2 se slicni se vikaat ZIFT i GIFT. Za niv treba da se ima zdravi jajcevodi. Oplodenata jajce kletka se vraka vo tubata i tamu se ostava da si patuva do matkata. ili pak se zema jajce kletkata i se stava direkno vo tubata. vo tubata se stavi sperma. se ostavaat da si se spojat i da si prodolzi embrionot do matkata. Tretiot metod e IN VIVO. Nekolku godini e star, svajcarski, gi pominal istrazuvanjata, veke ima srekni roditeli ama uste ne e komerciujalen. Kaj nego oplodenite jajce kletki se stavaat vo malo silikonsko cevce i toa se vraka vo matkata. gore dolu kako spirala. vazno e embrionite da se razvivaat vo sokovi od telooto.Cevceto ima dupcinja niz koi propusta tecnosti. Po 2 dena se vadi, se proveruvaat embrionite i se stavaat vo matkata kako pri normalno invitro. Ova e oficijalniot sajt na kompanijata ANECOVA a go ima vo oxford medical journal. Paralelno so in vivoto e praveno i invitro t.e. imalo embrioni vrateni vo matkata i embrioni vo labaratoriskiot rastvor. Koga gi proverile videle deka in vivo dalo pokvalitetni embrioni.
|
|
|
|